Poziv k obrambi demokracije in pravne države

  • Obramba pravne države na Koroškem zahteva jasno odpoved barantanju za minimalni politični konsenz pri dodeljevanju pravic. O pravicah se ni mogoče pogajati. Dokler je Koroška del Republike Avstrije, mora zvezna vlada popolnoma uveljaviti pravno državo tudi na Koroškem.
  • Obramba demokracije ne zahteva samo spoštovanja do njenih osnovnih načel, temveč tudi odločno odpoved vsakršnemu poskusu, ki postavlja ta načela pod vprašaj, jih hoče obiti ali jih noče upoštevati.

Protestiramo

  • proti neizvajanju zveznih pristojnosti na Koroškem v škodo zaščitenih skupin, in proti zlorabi instrumentov neposredne demokracije,
  • proti „republiki Koroški“ (Freistaat Kärnten), ki Koroško še bolj oddaljuje od avstrijske demokracije in izroča deželo samovoljnemu deželnemu glavarju,
  • proti nadaljevanju starega strankarskega pakta na deželni ravni in proti novim namenskim zvezam z „domovinskimi društvi“ ter s predstavniki tujcem sovražnih in rasističnih desničarskih strank v EU.

Pozivamo zvezno vlado, da usmeri pozornost na uveljavitev pravne države na Koroškem in da demokracije v zvezni deželi Koroški ne prepušča dalje prosti igri lokalnih politikov ter društvenih funkcionarjev.

Obrazložitev
Republika Avstrija ima prav v spominskem letu 2008 tehtni vzrok, da se spomni obveznosti iz Avstrijske državne pogodbe. Dejstvo, da zvezna vlada popušča vajeti pri uresničevanju pravic narodnih skupnosti, zagotovljenih v ADP, in da v veliki meri odstopa pristojnosti pri reševanju koroškim strankam ter privatnim društvom, ugleda Avstrije v mednarodni skupnosti držav ni povečalo. Vladajoči in vsi politično budni državljani so pozvani, da avstrijsko demokracijo aktivno branijo. Kajti le tako imenovana „država nočnih čuvajev“ bi dopustila, da se zvezna dežela odklopi od pravil demokratične pravne države, obide zvezne zakone pa pristojnosti, sramoti ustanove pravne države in zanikava njene sodbe. Jasen primer za to je omejevanje in kleščenje pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem.

Ustavno sodišče kot najvišje sodišče Republike Avstrije je v dveh usmerjevalnih sodbah – o uradnem jeziku in o topografskih napisih – pokazalo pravno pot za reševanje še odprtih vprašanj v manjšinski politiki in obvezalo republiko k izpolnitvi določil za manjšinsko zaščito, predpisanih v državni pogodbi iz l. 1955. Tudi po letih niti ena točka teh sodb najvišjega sodišča ni uresničena, pravna država se demonstrativno ne upošteva, najvišje sodnike zmerjajo in žalijo. Zvezna vlada na Dunaju je skozi vsa ta leta nedejavno opazovala preprečevanje manjšinskih pravic na Koroškem.

Kljub svarilom je prepustila zakon ukrepanja lokalnim politikom na Koroškem. Ta razvoj je privedel do tega, da medtem postavljajo pod vprašaj tudi doslej veljavne pravice slovenske narodne skupnosti in da se neupoštevanje pravnodržavnih načel razširja tudi na druga področja. Prosilcem za azil kratijo osnovne možnosti pravne zaščite, socialno šibke porivajo v vlogo prosjakov, pod pretvezo grozeče nevarnosti „potujcenja“ in „islamizacije“ podpihujejo tujcem sovražno ozračje in omejujejo svobodo do uresničevanja temeljnih pravic. Pod plaščem pravice do samoodločanja („Koroška Korošcem“) polemizirajo proti odločitvenim pravicam zveze in načrtno zlorabljajo instrumente bazične demokracije. Na primeru Koroške se da pokazati:
Če se pravna država razrahlja na področju pravic narodnih skupnosti in se demontirajo demokratične osnovne pravice, potem je le še vprašanje časa, kdaj se bo demokracija kratila tudi drugim manjšinam in se bo univerzalnost človekovih pravic razglasila za zastarelo. » Nazaj